Naravne tehnike za izboljšanje spomina

Kaj je spomin?

Spomin je miselna aktivnost, s katero prikličemo informacije, ki smo jih v preteklosti že doživeli oziroma se jih že naučili. Je zapleten sistem, ki temelji na številnih možganskih procesih in je ključni del našega življenja. Ljudje se skozi življenje naučimo veliko stvari. Naučimo se govoriti, brati, pisati, hoditi, voziti kolo, avto, učimo se tujih jezikov in raznoraznih drugih stvari. In tu se kaže kako pomemben del našega življenja je spomin, saj si verjetno noben izmed nas ne more predstavljati, da bi se morali vsak dan učiti istih, najosnovnejših stvari.

Epizodični spomin je spomin za pretekle dogodke, ki so se nam zgodili in so povezane s konkretnim časom ter krajem. Semantični spomin je spomin za podatke, ki niso vezani na prostor in čas. Sem spada splošno znanje o dejstvih, predmetih, dogodkih, na primer večina šolskega znanja. Proceduralni spomin pa je spomin za veščine, ki smo se jih naučili in hrani znanje o tem, kako izvajati določene procese, od kognitivnih do gibalnih veščin. Tu spada npr. vožnja avtomobila, smučanje.

Spomin je torej sposobnost shranjevanja ter ohranjanja informacij, predpogoj za nemoteno delovanje spomina je sposobnost učinkovitega procesiranja informacij ter sposobnost pozornosti. Je pogoj za delovanje številnih kognitivnih funkcij, istočasno pa je odvisen od delovanje drugih kognitivnih procesov. Za spomin je odgovornih več možganskih področij, najbolj pomembna pa so hipokampus, amigdala ter možganska skorja. Hipokampus je možganska struktura, ki je najpomembnejša pri procesiranju informacij. Amigdala je področje v obliki mandlja, locirano poleg hipokampusa in je odgovorno za procesiranje čustev in nam pomaga vtisniti spomine, ki so povezani s čustvi. Možganska skorja ali cerebralni korteks je zunanja plast možganov, ki v različnih predelih shranjuje večino dolgoročnega spomina. Predel je odvisen od tega, kakšna je nova informacija, ali smo nekaj slišali, videli, ali rešujemo nek problem. V možganih imamo posebna področja za govor, vid ter sluh, zato se tudi spomin shranjuje v različnih predelih.

Kako se spomin oblikuje in ohranja?

Proces oblikovanja in ohranjanja spomina gre skozi tri stopnje.

Prva stopnja je sprejemanje ali kodiranje informacije. Za kar potrebujemo usmerjeno pozornost, saj gre v nasprotnem primeru informacija mimo nas in je ne sprejmemo.

Druga stopnja je shranjevanje in utrditev. Ko informacijo sprejmemo v možgane, hipokampus pošlje signal, naj se le ta shrani v dolgoročni spomin. Shranjevanje teh informacij je lažje, če so povezane z močnejšo čustveno reakcijo.

Tretja stopnja je priklic. Ko želimo priklicati informacijo iz dolgoročnega spomina se aktivirajo iste nevronske povezave kot pri procesu shranjevanja informacije. Če bomo to informacijo uporabili večkrat, jo bomo tudi lažje in hitreje priklicali iz spomina.

Zakaj pride do pozabljanja?

Pozabljanje je v določenih primerih dobro in pravimo, da nam pozabljanje nepomembnih stvari omogoča, da si zapomnimo pomembne. Predstavljajte si, da bi si zapomnili vse nepomembne informacije, kot je na primer vsaka telefonska številka, ki smo jo kdaj koli vtipkali v naš telefon.

Vendar pa pozabljanje predstavlja tudi težave. Take težave se pojavijo,  kadar smo utrujeni, preobremenjeni ali zamišljeni. Zgodi se nam, da pozabimo datume rojstnih dni, imena, študentje tudi velikokrat pozabijo stvari, ki so se jih naučili za izpit.

Upadanje spomina je povezano s starostjo ter drugimi dejavniki, ki povzročajo staranje možganskih celic. To so predvsem okvare v delovanju možganov zaradi pomanjkanja kisika, obsevanja, strupov v okolju ali vnosa škodljivi snovi kot so droge, alkohol in podobno.

S posameznimi spominskimi spodrsljaji se je srečal že vsak od nas, če pa se začnejo pojavljati pogosteje, je to lahko znak za ukrepanje. Pri pozabljivosti je treba razlikovati med normalno, starostno in bolezensko pozabljivostjo.

Dokazano je, da se s starostjo večajo tudi težave s pozornostjo, z zmanjšanjem reakcijske hitrosti ter kapacitete kratkoročnega spomina. Povečujejo pa se tudi težave s priklicem informacij iz dolgoročnega spomina.

Pri bolezenski pozabljivosti največkrat govorimo o demenci ter Alzheimerjevi bolezni. Bolezensko pozabljivost lahko omilimo z zgodnjim odkrivanjem, zdravili ter naravnimi tehnikami.

Tehnike in načini za ohranjanje dobrega spomina

Ali pogosto pozabljate stvari, imate težave s priklicem stvari iz spomina, težko ohranjate koncentracijo? Za vas smo pripravili nekaj naravnih tehnik, s katerimi lahko izboljšate spomin in s tem olajšate tako vsakdanje življenje kot tudi efektivnost v službi ali med študijem.

4. Uravnotežena prehrana

Za dober spomin je potrebna tudi zdrava in uravnotežena prehrana. Predvsem je pomembna ustrezna oskrba z glukozo, ki je ključnega pomena za prekrvavitev v možganih. Priporočljiv je vnos živil, ki vsebujejo veliko omega-3 nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov C, A, E in D, ter mineralov in vlaknin. Primerna so živila kot so ribe, čebula, temna zelenjava ter jagodičje. Priporočljivo se je izogibati pretiranem vnosu živil, z visoko vsebnostjo rafiniranega sladkorja, prav tako pa zmanjšati vnos alkohola.

5. Strategije pri učenju

Procesiranje informacij je treba prilagoditi lastnostim in sposobnostim posameznika. Pri učenju se lahko poslužujemo različnih strategij, ki nam lahko pomagajo pri boljšem spominu.

• Dobra pozornost. Pomembno je, da se osredotočimo le na informacijo, ki si jo želimo zapomniti in ne delamo več stvari hkrati. Bolje je, da se učimo v tišini, brez motečih dejavnikov.

6. Uporaba prehranskih dodatkov

Spomin lahko izboljšamo tudi s pomočjo prehranskih dodatkov, kot so vitamini skupine B, C in E, folna kislina, itd.

Novost na slovenskem trgu je napitek OK!Memory, izdelek, ki klinično dokazano izboljša delovni spomin, kakovost našega spomina in dolgoročni spomin že v 1 uri po uporabi izdelka. Izboljša tudi kakovost spomina ter naše kognitivne zmožnosti v času uporabe izdelka. Pomaga nam ohraniti dobro duševno počutje, saj vzdržuje koncentracijo, spomin in pozornost.