Zlata vredne prehranske vlaknine
Prehranske vlaknine lahko najdemo v različnih živilih, največ jih je v fižolu, ječmenu, brstičnem ohrovtu, zelju, jabolkih…Lahko posplošimo in rečemo da so to ogljikovi hidrati, ki jih telo ne more prebaviti in imajo pomembno varovalno vlogo v prehrani človeka.
Velikokrat se pogovarjamo o topnih in netopnih vlaknine. Topne vlaknine med presnovnim procesom nabreknejo in upočasnijo prebavo, netopne vlaknine pa omogočajo hitrejši prehod blata čez črevesje in poskrbijo za optimalno prebavo.
Oboje so za telo zaželene in koristne, saj dajejo občutek sitosti – preprečujejo prekomerni vnos hrane, znižujejo energijsko gostoto hrane, znižujejo glikemični indeks, imajo ugoden učinek na prebavo in posledično zavirajo nastanek sodobnih bolezni.
Kot orientacijska vrednost za vnos prehranske vlaknine velja pri odraslih količina v višini najmanj 30 g/dan (to je približno 16,7 g/1000 kcal pri ženskah in 13 g/1000 kcal pri moških (za starostno kategorijo 25 do 50 let in pripadajočo nižjo ravnjo telesne dejavnosti (PAL 1.4))1.
Za doseganje orientacijskih vrednosti, se držimo spodnjih nasvetov:
- del vsakega obroka naj bosta sadje ali zelenjava
- pri glavnih obrokih je priporočljiva količina sadja ali zelenjave vsaj dve pesti
- uživanje izdelkov z višjo vsebnostjo vlaknine (polnozrnat ali ovsen kruh, ovseni ali koruzni kosmiči, pirina ali ajdova kaša)
- uživanje celega sadja in zelenjave
1 NIJZ, 2016. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil.
Izdelki v košarici
Posebna ponudba samo tukaj!
Dodajte k naročilu in prihranite!
FatBurn Tea*
Prispeva k presnovi maščob, odpravlja odvečno telesno težo in naravno zavira občutek lakote
IMUNUP*
Vsebuje 7 aminokislin, 11 vitaminov in 8 mineralov za železen imunski sistem
Vitamin D3 v prahu*
Najbolj biorazpoložljiva oblika vitamina d3 v prahu